Page 129 - SHL 510
P. 129
Theme 5
1. Tlhamo ya mafoko
Notes
Tlhamo ya mafoko e šupa tsela yeo mongwadi a thlamago mafoko
ka gona. Mongwalo o mobotse o akaretša mehuta ka moka ya
mafoko ao a lego ka mo tlase, gomme bangwadi ba kaonekaone ba
kgona go diriša ye ngwe le ye ngwe ya tšeo dilatelago:
i) Botelele bja mafoko: go tloga go mafoko a makopana go ya
go a matelele le kamoka tšeo di lego magareng.
ii) Mokgwa wa mafoko: go tloga go mafokonolo go ya go
mafokontšhi go iša go mafokonolontšhi.
iii) mehuta ya mafoko: go tloga mafoko a polelo go ya go a
dipotšišo go iša go ago goeletša le go feta moo.
iv) Mafoko a tlhaloso ya go kwagala: go tloga go seo se
lebanyago le seo se rutago go ya go seo se sa kwešišegego
ka maikemišetšo le seo mohlomongwe e lego sa theto.
(https://www.masterclass.com/articles/how-to-vari-
sentence-structure-in-your-writing).
2. Tshepedišo ya go ngwala
Go ngwala ke motswako o raraganego wo o thlakantšhitšeng le
bokgoni bjo bo rutwago gabotse ka go kgaoganya tshepedišo.
Tshepedišo ya go ngwala e akaretša melokoloko le magato go
latelela tšweletšo ya sengwalwa se se feletšeng. Barutiši ba lemogile
gore ge baiša thloko mokgweng wa go ngwala, mo e nyakilego goba
motho yo mongwe le yo mongwe o ithuta go ngwala ka katlego.
Dikgato tše di latelago di a dirišwa:
Peakanyo: Ye ke karolo ya pele ga ge gotlo ngwalwa. Mo lebakeng
le go swanetše go naganwa ka batheeletši le morero. Barutwana ba
kgetha dinyakwa tša sebopego, mokgwa le pono. Ba ahlaahla
dikgopolo, ba dira dinyakišišo, ba kgoboketša le go tlhama
dikgopolo, gantši ba diriša dimmapa tša monagano, malokwa goba
mananeo bakeng sa go tlhama dikgopolo tša bona E
Mathomo a go ngwala: Barutwana bjale ba hlama sengwalwa sa D
bona sa mathomo seo se lebelelago morero, batheeletši le sehlogo
ka go ngwala dikgopolo tša bona ka moka ka tsela ya go U © Copyright reserved
rulaganywa go fetiša kgopolo e itšego goba go tšweletša T
ngangišano. EL Sepedi Home Language
Go Ngwala Lego Tšweletša
129